(pesem za ogenj, vodo, zemljo, zrak)
Navzgor ob vodi smo odšli,
pomlad prišla je med ljudi.
Smo sonca ujeli žarek zlat,
v skrbeh, da uide nam zaklad.
Oj Sonce zlato, nam povej,
al’ svetilo nam boš vselej?
V deželi, kjer je zdaj pomlad,
nam varovalo boš zaklad?
Zaprlo Sonce je oko,
namenja spat se za goro.
»Moj žar je v vodi«, reče še,
»napijte se studenčnice.«
Srebrna voda, nam povej,
al’ pili bomo te vselej?
Poletje vroče je že tu,
odreš’ nas žeje in strahu!
A voda teče, žubori,
zaman lovimo jo v dlani.
Pronica v zemljo, v črno prst,
uhaja mimo naših vrst.
Oj dobra Zemlja, nam povej,
al’ pestovala boš vselej
darove sonca in vodé
za gobice, za mravljice?
A topla zemlja kar molči,
ko v njej življenje mrgoli.
Zgorijo dihi vsi v pepel,
hladnejši veter je zavel.
Jesenski veter, nam povej,
al’ čistil polja boš vselej?
Al’ znal boš naš napuh podret,
semena nova trosit v svet?
Pa veter kihne, se umiri,
prišla je zima med ljudi.
In duša sanja: mir bogat
v tišini tke nam nov zaklad.
(2019)