Orfiška integracija: znanost, umetnost, duhovnost
Naš širni svet pôje v kozmični pesmi in če ji znamo pozorno prisluhniti, se nam že odstirajo cvetoča polja pozabljenih možnosti, svetlih idej in pogumnih vizij, ki nam kažejo pot k boljšemu svetu. Uglašene so te poti s človekovo dušo, in na teh poteh so tudi edinstveni darovi, ki so nam podeljeni. Prav vsem darovani, tako pestri in dragoceni! Ljubeče jih negujemo, izmenjujemo si jih in si tako bogatimo naša življenja. Tu ni prevar in ni željá po kakršnikoli prevladi, saj smo že davno spoznali, da bi neosveščeno delovanje brez ljubezni slej ko prej zadušilo dih življenja. In ker to vemo in nikoli ne zlorabljamo svoje naravne moči, lahko dozorevamo v svesti nam vsem tako intimnega, tako blagodejnega poslanstva na tej čudežni Zemlji.
Ko je antični Orfej igral na liro, se je pesem Zemlje zlivala skupaj z glasbo Nebes. Tako kot se svetlo Nebo ljubeče spušča k Zemlji, ima tudi topla Zemlja sebi lastno moč za odpiranje k Nebu. Zato bi bila odveč razmejitev med znanostjo, umetnostjo in duhovnostjo: v orfiški predstavi o svetu vse troje izhaja iz istega stanja duhá in se medsebojno prepleta. Tako lahko vseskozi ostajamo v živem stiku z nepopačeno takšnostjo manifestiranega sveta. Verjamem, da umetnost odpira mnoga vrata v svet znanstvenih idej, in da znanost bogati umetnost z notranjo jasnino. Duhovna zavest pa naj bi prežemala vse naše delovanje in je niti ni treba posebej izpostavljati – prežarjati mora celoto.
Na teh spletnih straneh najdete nekaj mojih zapisov s področja znanosti in umetnosti.
Najprej znanost. Predvsem me je k delu priklicala nova znanstvena veda o sintropiji, z njo se ukvarjam kot fizik. Sintropija je tista spontana samoorganizacijska sposobnost narave, ki termodinamski kaos pretvarja v urejene strukture in kljubuje zakonu entropije, zakonu degradacije in razpada. Zdaj spoznavamo, da je oboje (entropija in sintropija) v harmoničnem ravnovesju, s tem pa sta nam že dana celovitejši pogled na svet in celó orodje za izogib nekaterim pastem našega časa. Poleg sintropije pa tu najdete še marsikaj drugega. Morda vas bo zanimal inovativni razvoj elektromotorjev za vgradnjo direktno v kolesa vozil nove generacije. To delo zdaj nadaljuje slovenska firma Elaphe.
In umetnost. Brez nje bi bilo življenje pusto in prazno. Sicer nimam takih darov kot mnoge prijateljice ali prijatelji, pa vseeno rad pišem pesmi, pravljice, eseje in popotne dnevnike. Le tako lahko v tem našem vse preveč stehniziranem svetu vzdržujem krhko ravnovesje med intuicijo in intelektom, med brezmejno čudežnim in racionalno ubesedljivim. Holističnega pristopa se držim tudi v svojih knjigah: poljudno-znanstvena Magnetni vozli (2002), potopisna uspešnica Sanje v vzhodni sobi (2008), znanstvena monografija Sintropija v polifaznih zibelkah (2014), pravljični roman Zvezdni otroci (pred izidom) ter še več rokopisov, ki čakajo na objavo.
In duhovnost. Odraščal sem v času, ko »duhovnost« še ni podlegla duhovnemu marketingu. Na poljanah duhá nam je bila dana nepogojena možnost raziskovanja. Učili smo se, kako se naša pot odpira enakovredno na vse strani sveta: Vzhod in Zahod, Sever in Jug, Nebesa in globine Zemlje. In se zlagoma zaveš, da je o duhovnosti sami po sebi najbolje molčati, saj se tvoja duhovna drža izraža skozi ljubeče dejavnosti. Že od najzgodnejšega otroštva mi najlepše pesmi pripeva kozmična duša narave, dragocena učiteljica, živa in vseprisotna (odmev te pesmi je v pravljičnem romanu Zvezdni otroci). Kasneje sem se učil tudi pri modrecih Vzhoda: Kumaraswami iz Dharwarja, Ramana Maharši z Arunáčale, Buda Šakjamuni, Thich Nhat Hanh, Jiddhu Krishnamurti … Svoje poglede na duhovnost v sodobnem svetu sem prikazal v knjigi Sanje v vzhodni sobi.
