Kaos sodobnega sveta je neizmeren in rešitev pred totalnim civilizacijskim zlomom vidim predvsem skozi jezike umetnosti. Ti namreč bolj kot znanost omogočajo celostni vpogled v dejansko stanje, intimno pa ozaveščajo tisto elementarno človečnost, ki je vrojena nam vsem in nas osmišlja. Žal umetnosti ne uspem namenjati dovolj časa, preizkušam pa se vsaj na področju literature. Pišem zelo počasi. Pesmi zlagam že od otroštva, a žal le ob sporadičnih navdihih. V pravljicah iščem arhetipske odgovore na življenjske izzive in morda čakam na priložnost za objavo. Potem so tu še eseji: tisti bolj lirični izražajo mojo duhovno držo v objemu vesolja, tisti kritični pa z vpogledom v sodobno družbo opozarjajo na skrite pasti in hkrati na vseprisotna zatočišča svetlobe. Kratke zgodbe so to, kar pove ime: zapisi osebnih izkušenj na temelju vznemirljivih doživetij.