Smiliš se mi, propadli tajkun, ki raje odšel bi drugam,
ki vso svojo moč si porabil za zlo, a zdaj si na koncu tak sam.
Prevaro nosi vsak tvoj gib in vsak dih tvoj poln je laži,
zagrizeno življenje mraziš in hkrati se smrti bojiš.
Smiliš se mi, mlad japi nekoč, tvoj trud bil je zaman,
nebesa bila so kot magični pleh, solze zdaj liješ vsak dan.
Še žreš, a zadovoljstva ni, gledaš, vidiš pa ne,
si hitro vzljubil moč in denar, človeka z dušo pa ne.
Smiliš se mi, povzpetnik zdaj star, ki vdiraš se v blatno zemljó,
ki dobro si nasmehe igral, ko svet svoj gradil si s krvjo.
Tvoja vizija v končni cilj v prah niča zdaj se drobi,
smiliš se mi, propadli tajkun, prižgal nisi srečne luči.