Na svetlem splavu nestrpno čakaš odhoda:
Predal se boš toku, ki bo iskal dom tvojih otrok.
S svojih varovanih zemljišč na obeh bregovih
spletajo Učitelji čez reko ugodne napovedi –
in bregovi so vedno bolj tesni.
Glej, da te ovijalke ne ujamejo!
Zato:
Ne spluj še, težka glasba leži ukleta med górami
in dih ne more biti suženj telesa.
(1982)
Ta pesem je v celoti nastala v sanjah – dobesedno. Zbudil sem se in jasno slišal odzven vseh besed, skupaj z njih pritajenim pomenom – treba mi jih je bilo le še zapisati. Tisto leto sem bil v prvem valu prepričanja, da je znanje o sintropiji že pripravljeno za prihod med ljudi. Sanje pa so me opozorile, da vesolje ve še veliko več, kot so mi dala razmišljanja in raziskave – zato je dobro biti previden. Kasneje se je to še mnogokrat potrdilo.
